Torek, 16.6.2020, dan 9
Načeloma tega kaj sledi ne bi smela napisati, ker se bo verjetno kar nekaj ljudi zgražalo, ampak mi je vseeno. Želim, da bralci čim bolj začutijo mojo iskrenost, kot tudi spoznajo vse »napake«, ki sem jih oz. še jih bom počela s svojim prvim psom. Na tem mestu seveda upam, da jih bo čim manj, sploh pa da jih bom čim prej odpravila. 🤓
Skratka zjutraj pri tehtanju in »natakanju« hrane v kozarček – na prvem predavanju male šole smo namreč poleg mnogih navodil, dobili nalogo, da psa naslednja dva meseca hranimo izrecno iz roke, to pa zato, da bomo zanj čim prej postali »skleda za hrano«, kamor se bo rad vračal 😎 – sem želela še enkrat točno preveriti, ali Conorja dovolj hranimo. Zdel se mi je namreč nekako suh. Na vrečo hrane sem začela buljiti kot tele v nova vrata, ker sem mislila, da narobe vidim😳. »Shit, resnooo«, sem se prijela za glavo, ko sem ugotovila, da bogi revež zadnjih nekaj dni (v petek zjutraj smo prešli na hrano Platinum) dobiva circa 40% hrane premalo🙈. Namesto 250 g, smo mu dajali zgolj 150 g. Nisem mogla verjeti, da sem pri branju embalaže bila tako površna, pa sej ne, da sem enih parkrat pogledala na tabelo. Zmotili so me kg, kjer piše končna teža psa, jaz pa sem mislila, da se gleda trenutna teža, kar je naneslo precejšnjo razliko. Kakorkoli že, na srečo je pes še vedno v redu, energije ima za odvoz😎, samo malce presuh je trenutno, ampak bomo v naslednjih dneh postopoma povečali vnos in upam, da se nam poredi nazaj. 🙄
Sem se nato malce zakopala v brskanje po internetu kaj je še potrebno pri psu glede hrane paziti, sploh status okoli lesenih palic me je zanimal, saj jih Conor obožuje. Kot sem si že mislila niso ravno v redu, saj jih nekateri uvrščajo celo med izrazito nevarne 😨 – psu lahko med žvečenjem trske ranijo gobec, prav tako lahko poškodujejo prebavni trak, če pes palico/les požre. »Okej, nič več zvečenja lesa in glodanja palic«, sem si rekla in se vprašala, kako bo to občasno izgledalo v praksi. 🤔
Bolj se je bližala ura za odhod v malo šolo, bolj sem postajala živčna. Sama vožnja je tokrat minila brez zapletov (beri cviljenja), zato pa je bilo toliko bolj pestro v šoli. Očitno nisem bila edina nervozna, smo bili kar vsi po malem 😊 Verjetno mi ne bo za zamerit, če priznam, da me je skrbelo, kako bo izgledalo v praksi Conor in devet psov okoli njega in še dvakrat toliko ljudi. Ampak, ko se je bilo treba skoncentrirat in držati fokus med izvajanjem vaje, je mali raztural💪. Čeprav nama vse ni šlo najbolje od rok; igranje nama še povzroča preglavice, sem na svojega psa izredno ponosna❤. Proti koncu ure sva se oba nekako sprostila, tako, da resnično že komaj čakam naslednjo šolsko uro.
