Petek, 12.6.2020, dan 5
»Počutim se, kot da bi imela zadnje dni v možganih meglo«, so bile moje prve besede Primožu, ko sem ga zbudila ob pol devetih zjutraj, po sproščenem sprehodu s Conorjem (da res je bil sproščen😋).
Pred zajtrkom sva še malce povadila vajo »sedi« z ukazom in stoj ter prostor (oz. mi uporabljamo platz) brez ukaza. Sliši se nenavadno, toda izbira prave besede za povelje, ni tako preprosta. Vsaj midva sva si dala kar nekaj opravka s tem. Fino je, da besede niso vsakdanje, sploh pa, da so kratke. Podobno je z besedo potrditve, ko pes naredi nekaj v redu in sledi po kliku, še potrditev z besedo, v najinem primeru je to beseda »yes«.
Za zdaj vadimo zgolj sedi z ukazom, saj gre Conorju super in se useda brez problema – ga v položaj sedenja ni potrebno siliti. Drugače je s poveljem platz. Občasno ga je potrebno s kretnjo roke prisiliti v omenjen položaj, zato za zdaj povelja ne uporabljamo. Pes namreč ne ve kaj pomeni platz in nima smisla, da govoriš nekaj, česar ne razume. Šele, ko bo z nakazom roke obvladal slednji položaj, bomo dodali povelje.
Kasneje, dopoldne mi je uspelo narediti nekaj malega za firmo, med tem, ko je Primož skočil v trgovino po tedenski nakup. Malecki je v tem času spal »kot ubit« v svoji kletki. Tudi to smo ga uspeli končno navaditi, da grez brez pardona v svojo »sobo«, sploh glede na hude boje v prejšnjih »živčnih« dneh. Primož je zadevo elegantno rešil z nakupom paketa »bikovk«, to so posušeni kosi govedine, res praktična rešitev Conor jih očitno obožuje, zamoti se, pa še uboga po vrhu 🙃
Za piko na I že tako lepemu dnevu, sem uspela narediti še kratek trening, med tem, ko sem z enim očesom pogledovala proti »mojima dvema«. Prav lepo je bilo gledati kako Conor že dokaj obvlada »sedi« in »platz«…in to zgolj v roku slabega tedna. Ja ni kaj, mali je od hudiča 😎
