Nedelja, 28.6.2020, dan 21
Prijetno jutro smo izkoristili za skupen sprehod do Primoževe mame Katje. Poletna jutra so mi naravnost fantastična. 😍 Včasih prav obžalujem, da se mi ne uspe prej spraviti iz postelje, ker je prebujanje poletne narave prav »vau« 😊 Še bolje je zgodaj zjutraj narediti trening in potem imaš pred seboj še cel dan….da, da..so bili še časi, ko smo bili tudi tako pridni.😇 No, ko Conor odraste in bo z njim še manj časovnega prilagajanja bomo tudi to ponovno prakticirali. Sedaj je namreč še premajhen, da bi z menoj šel tečt ali v hribe.
Pri Katji se je Conor prvič na blizu srečal z mačko😼. Aluluja končno. Navajanje Conorja na mačke so ta trenutek res edina stvar, ki me res NORO skrbijo. Moji starši imajo namreč muco Tojo, ki je žal takšne zelo posebne sorte🙄, beri izredno samosvoja, bojazljiva in še bolj nepredvidljiva. Računati, da se bo mačka postavila proti psu (v smislu nasršenosti) je utopija😑. Zato je na nama, da narediva vse kar je možno, da bo pes mačko ignoriral oz. je ne bo lovil in, ko bo velik bog ne daj ubil🙈. Vsi, ki poznate najino pasmo, si verjetno mislite »vidva kar sanjajta«, ampak glede nato, da želim svoje starše še naprej normalno obiskovati, psa pa ne mislim puščati samega doma, verjetno ni neke druge alternative. 🙃
Na srečo nama je inštruktorica Petra celoten proces privajanja zelo dobro razložila. Vsakič, ko pes vidi mačko, mu na tla pade hrana🍔. V prenesenem pomenu, doseči morava, da bo nekaj (v najinem primeru hrana) bolj zanimivo, beri mamljivo kot mačka. Okej pa dajmo…
Med tem, ko je Conor pridno ležal na tleh se mu je od zgoraj približevala mačka, ki si ga je želela ogledati. V nekem trenutku je pes mačko zagledal, zalajal, mačka je pobegnila, jaz pa sem na tla vrgla brikete.🙈 »Ti veš, da si zdaj ravnokar potrdila njegovo lajanje na mačko«, pripomni Primož moj »hiter« odziv na celoten pripetljaj. Jah kaj morem, v praksi je metanje briketov na tla v pravem trenutku, dosti težje, kot je zadevo svetovala Petra.🙄 Nič, pobašem psa v naročje in ga nesem do mačke, ki se v tem času mirno prehranjuje na drugem koncu dvorišča. Sedaj je bila tudi mačka ujeta in se je začela malce šopiriti 🙀(ni pihala), Conor pa jo je samo mirno gledal, med tem, ko sem ga hvalila, mirila in na velikooo futrala. Podobno situacijo smo nato ponovili še na zunanji strani ograje, ko se je tudi mačka že bolj sprostila, Conor pa tudi. »Samo, da dobi hrano, pa bo naredil vse«, sem si mislila sama pri sebi in nenadoma je postal dan še lepši.
Popoldne, ko so naju siti in okrepčani zapustili moji starši (na poti iz morja so se ustavili na kosilu), sva se glede na poletne temperature odločila, da greva na sprehod do obrežja reke Reke (ja vem izredno inovativno ime 😂). Primož se ni mogel upreti skoku v vodo, seveda je k temu prepričal še Conorja. »Madona spet ga bo treba tuširati« 😠 sem si mislila sama pri sebi, nato pa »Pia, daj se malo sprosti«…pismo imeti »otroka«, čeprav je kosmat in ni del tebe…jah, sej bo 😎
