Torek, 23.6.2020, dan 16
Končno je v naše kraje prišlo poletje.☀ Danes je bil prvi res vroči dan, kar pomeni, da sva se s Conorjem večino časa zadrževala v hiši. Situaciji primerno sem ta čas izkoristila za navajanje na kletko, med tem, ko sem se jaz ukvarjala s stvarmi za firmo.
Če sem iskrena ne razumem najbolje v kakšnem odnosu sta si trenutno »Conor in kletka«, če vse skupaj opišem malce slikoviteje 😆 Ne morem trditi, da kletke ne mara, saj se zgodi, da gre tudi sam vanjo, ampak, če je le možno leži/sedi/počiva na preprogi pred kavčem. Če ga slučajno prestavim v kletko in jo zaprem, začne jokat in cvilit. Sprva sem si mislila, da je to zato, ker želi biti bližje meni, med tem, ko delam na računalniku na kavču. Pa sem odmaknila preprogo in potegnila kletko čisto k sebi. Ni bilo nekega navdušenja, gospodič še je vedno cvilil 😞, zaprt v kletki. Nakar sem ga mirila in vztrajala, dokler se ni umiril in zaspal, jaz pa sem nadaljevala z delom. Ko se je čez uro zbudil, sem ga spustila iz kletke, ga še prej pohvalila, pa vendar ne morem reči, da smo naredili korak bližje k navajanju. Morda sva s Primožem na tem mestu naredila napako, saj sva pred približno 10imi dnevi zelo vztrajala na privajanju na kletko, nato je vmes celo uspelo (Conor je začel sam hodit vanjo), vendar sva začela popuščati in Conorju ponovno pustiti, da leži na preprogi pred kavčem, pod pogojem, da je ne grize. 😒
Epilog; pes se je res odvadil grizljanja preproge, vendar se je odvadil tudi, da je »kletka lahko fajn«. 🙃
Skratka kar koli se pri svojem psu odločite dovoliti oz. prepovedati bodite konsistentni, RES KONSISTENTNI. Pes si zapomni, kaj sme oz. ne sme. In, če enkrat lahko, ne bo razumel, da naslednjič ne sme. 🤓
Popoldne, ko se je Primož vrnil iz službe smo se odpravili v šolo. S Primožem sva dogovorjena, da mora pes enakopravno ubogati oba, zato tudi v šolo hodiva oba. Tokrat je bil v vlogi vodnika na vrsti on, ki pa ga je čakala zanimiva naloga. S Conorjem sta bila primorana spoznati različne ovire; obešene plastične plastenke na vrvici, peskovnik z žogicami, plastičen tunel, samokolnica, lesene palete itd. Generalno gledano je šlo Conorju v redu, problemi so se pojavili, ko je med prečkanjem ovir ugotovil, da je po tleh ogromno različnih briketov.😝 Namesto fokusa na Primoža oz. na oviro, je pričel mrzlično ovohavat okolico in koncentracija je splavala po vodi. Za razliko od drugih psov, Conorja hrana res noro motivira in, če se je na tleh pojavi v izobilju, ga ostalo več ne zanima.
Ravno zaradi tega sva doma izjemno pazljiva, da med procesom učenja ni na tleh nobene hrane. Če se slučajno zgodi, da občasno le pade kakšen briket na tla, ga poskusiva čim bolj neopazno (za psa) pobrati, to pa zato, da mu ne odvračamo fokusa od vodnika oz. od izvajanja vaje.
p.s: Conor je danes star 11 tednov, ima 10.1 kg (da, pridno ga redimo😊) in je velik približno 44cm.
