Petek, 3.7.2020, dan 26
»Najraje bi ga zadavla«, sem že kakih 10ič jezno zamrmrala, ko pri vhodnih vratih zagledam znan prizor – rumeno lužico😡. Sprva si mislim »Še sreča, da je šlo zgolj po ploščicah in ne po predpražniku«, a ko slednjega dvignem, me čaka novo presenečenje😤. Malo rumeno »jezero«. »Pismo taki mali pes, pa takšna količina scalnice« in vsa nasršena iščem papirnate brisačke in čistilne robčke. Pojma nimam kaj se je s Conorjem zgodilo zadnjih 24 ur, vendar se je kar 4x polulal v hiši.🙄
Začelo se je že včeraj popoldne, med tem, ko sem delala na računalnik sem nenadoma poleg sebe zagledala lužico😳. Priznam toliko sem bila zatopljena v delo, da nisem dajala velikega poudarka psu, ki se je prosto po prešernu sprehajal po hiši. Ob pogledu na lužico sem se zaklela »Pismo, kaj je minilo že toliko časa odkar je bil nazadnje zunaj« in si mislila, da je vse skupaj moja krivda, ker sem verjetno malce pozabila na čas😐. Od koga je bila krivda ponoči, ko se je zadeva ponovila ne vem, vendar se je nato »napol« ponovila še zjutraj med vstajanjem. Med tem, ko sem jaz hitela brisati prvo lužico, se je Primož ekspresno oblekel in želel psa peljati ven. Prepozno.🙈 Gospodič je zgleda pozabil vsa pravila lepega vedenja in začel z opravljanjem male potrebe sredi dnevne sobe🙉. Še sreča, da je Primož dovolj hitro odreagiral, ga prekinil med »izvajanjem zločina« in ga odnesel ven na travo. Tokrat sva (upravičeno ali neupravičeno) ubrala drugo vzgojno taktiko. Ni bilo več nedolžnega nasmihanja in ignoriranja omenjenih nezgod, temveč sva ga pošteno skregala in mu dala focn😑. Ista kazen je sledila kasneje popoldne, ko sem pri vhodnih vratih zagledala že omenjen »rumen prizor«.
Kljub temu, da sem pred časom na veliko poudarjala, da se psa v primeru »nezgode« v hiši nikoli ne kaznuje, je po najinem mnenju »taktika« drugačna, ko gre za kršenje že osvojene navade – torej izvajanje potrebe zunaj😔. Naj še poudarim, da je Conor čisto vsakič, ko potrebo izvede zunaj tudi pohvaljen in nagrajen. Tako, da sedaj v najinem primeru bo vsakič ob »nezgodi« sledila kazen – en focn okoli uh in glasen »fuj«😡.
Pa prosim, da se razumemo nisem pristaš nasilja in se temu, če se le da poskusim izogniti. Zavedam se, da si je potrebno iz strani psa pridobiti strahospoštovanje in popolno podrejenost, vendar ne s pomočjo nasilja. Vendar pri mladiču lahko en »focn okoli uh« v nekaterih situacijah skoraj bolj pomaga kot pa kreganje v nedogled 😉 Sej vemo, na kakšen način »reši« mati psica neposlušnost v leglu. Za na konec še k bolj veseli temi in sicer Conor je pričel kazati zanimanje za žogico…Aleluja…Danes zjutraj po vrnitvi iz sprehoda, sva se malo igrala – sem mu metala žogico in jo je z veseljem hodil iskat. Žal še ne razume, da mi jo mora prinesti nazaj v roke, ampak ok. Ga bomo naučili 😊
