Četrtek, 6.8.2020, dan 59
Po včerajšnjem »fit offtopicu« se vrnimo na bistvo tega bloga, to je Conor 🐶.
Včeraj popoldne sva se s Primožem odpravila kajtat v Marino Julijo. Žal mi pretirani vetrovni sunki burje niso omogočili, da bi znanje iz Neretve nadgradila, temveč sem iz plaže zgolj opazovala, kako je Primoža »cotalo sem in tja«😆. Conor je v tem času ostal pri Rajku v varstvu.
Se vrneva domov okoli 8ih zvečer in grem do Rajka po psa. Mi pove, da je bil priden in, da sta bila na dolgem sprehodu. Ga vprašam kam sta šla, on pa »Šla sva do razgledišča, pa do Motovun-a, pa potem od tam do letališča.« Ga gledam, ker nisem bila prepričana, da sem prav slišala😳. »Koliko pa je trajal ta sprehod, več kot uro?«, »Ja, ja seveda«, mi odgovori. Si mislim, o shit, to je konkretno preveč in mu moje pomisleke tudi povem🙄. Valda je bil pes zvečer »mrtev« in je spel kot ubit.
Danes zjutraj sem cel čas bulila v psa kot zmešana😳. »Hudiča, pa se meni samo zdi, ali res čudno hodi s sprednjimi tacami?«, ga gledam in gledam, ko sva prišla iz jutranjega sprehoda. Nemir v meni ne da miru in se zakopam v internet in iskanje informacij »Koliko se naj pasji mladič sploh giblje?«.
Preden sva Conorja sploh dobila sem o tem pozanimala, vendar je pisalo, da se priporoča nekje število tednov = število minut sprehoda. Računica se mi je zdela izredno splošna, saj je verjetno vsakemu laiku jasno, da mladič manjše, manj atletske pasme potrebuje dosti manj gibanja, kot mladič »maline«. Zato sem vsa ta priporočila jemala z veliko rezervo😆.
Po dobri uri brskanja po spletu, nervozna ugotovim, da se s Conorjem že od začetka preveč gibamo, pretiravamo😱. Pri nas so sprehodi že prvi teden (ko je bil star 10 tednov) trajali nekje 15-20 min. Nato so se skozi tedne stopnjevali do nekje 30 min. Odkar ga imava, smo bili tudi že na par sprehodih (če se spomnite tistega res pretiranega iz morja), ki so trajali več kot uro🤔. Temu se načeloma izogibamo in pazimo, da je dolžina nekje maks dobrih 30 min. Pa vendar, ko sem na več straneh prebrala, da se za 4 mesece starega mladiča priporoča maks 25 min/ sprehod, me je kap🤦🏼. Za nasvet sem povprašala v FB skupini naše pasje šole, kot tudi v FB skupini Pasjeljubci. Zanimalo me je, ali se lahko kako preveri, če sva mu v zadnjih tednih škodovala in ali obstaja možnost, da bo imel kasneje probleme😨?
Dve uri kasneje sem bila pomirjena, saj sem dobila večinoma pozitivne odgovore v smislu, da zaradi izredno zdrave pasme, ne rabimo skrbeti. Daljši sprehodi vseeno niso priporočljivi, kot ni priporočljiva hoja v breg, razni skoki (npr. iz avta), stopnice pa so absolutno prepovedane⛔. Kolegica Urška iz pasje šole me je celo pomirila z dejstvom, da je to tema, kjer si še tako strastni kinologi niso enotni. Kakor koli že, s Primožem sva se kasneje dogovorila, da je zgornja meja na sprehod 30 min.
Kot je za četrtek v navadi smo imeli ob 8ih malo šolo🙃. Ponovno smo se pripravljali na izpit in vadili različne vaje (od hoje na popuščenem povodcu, čakanje ob cesti z motnjami, pozdrav, čakaj, pridi itd.). Tokrat sem prišla na uro »oborožena do zob« in sicer v torbici s priboljški sem imela kuhanega purana😋.
Če odštejem totalen »fail« med pozdravom druge osebe, kjer se je skoz nemirnost in neubogljivost psa pokazala moja živčnost, je na poligonu kar šlo🙃. Daaleč od optimalnega, ampak ajde no. Očitno je puran odlično »odigral svojo vlogo«. So bili trenutki, ko je pes vohal, kot da mu gre za življenje in smrt🙈. Tudi prehod čez razne ovire, je po mnogih ponavljanjih izgledal tako kot treba.
Tekom ure sva se nekako sprostila, tako jaz kot Conor, kar se je seveda poznalo tudi na vajah. Ampak iskreno, res mi ni jasno zakaj za boga, pes na pasjem poligonu tako zelo voha🤔. Razumem, da je tam res ogromno vonjav, drugih psov, pa vendar. Cel se spremeni, ko prideva tja. Res nikjer nimamo težav, z nobenim okoljem, razen s pasjim poligonom.
Bom Petro v prihodnjih dneh poskusila malce pocukati za rokav kaj meni o tem, češ kaj je vzrok temu nenavadnemu, živčnemu obnašanju. Upam, da ponudi kakšen »čudežen« nasvet😊.
