Sreda, 12.8.2020, dan 65
Ponoči naju je zbudilo Conorjevo »davljenje«😳 oz. bolje rečeno »spakovanje«, čemur je sledilo bruhanje😨. V sekundi sva oba poletela iz postelje, Primož je prijel Conorja in ga začel miriti, jaz pa sem hitela brisati ogromno lužico polno pasje trave pred pasjo posteljo. Ob pogledu nanj sem se namrščila😳, »Pismo Primož kaj pa to…tri koščice breskev!?«, sem začudeno zaklicala zaročencu čez sobo. Samo spogledala sva se, saj nama ni bilo jasno kje za boga je pes našel toliko koščic. Večino dneva namreč preživim z njim, zvečer pa smo imeli malo šolo.
Žal je bila tudi pasja postelja oz. prevleka, ki je pokrita čez njo pobruhana, zato je šel Primož po tisto iz kletke v dnevni sobi. Conor mu je sledil in ga prehitel ter šel dalje spat v kletko. »Pia jaz ga bom kar zaprl v kletko, saj se bom tako zbudil čez 2 uri«, se mi je zadrl čez hišo.
Žal sva to odločitev kasneje, no vsaj jaz, ker Primožu se je mudilo v službo obžalovala🤦🏼, saj sva psa, sicer mirnega našla v kletki, vendar je napol ležal v še enem bruhanju😵. Ne vprašajte kako je smrdel☹. Jah ni mi preostalo drugega, kot da sem ga na hitro pobrisala in ga za dobro jutro stuširala v banji. Žal nisem imela pri roki pasjega šampona, tako, da sem vzela malce »človeškega mila za telo«, ga zmešala z dosti vode in upala, da bom uspela sprati »res čudoviti kiselkast« vonj iz Conorja in mu posledično ne narediti neke škode na občutljivi mladičkovi koži🙄. Še sreča, da se je pes do sedaj že navadil na tuširanje in se je preprosto vdal v usodo😉.
Med tem, ko sem si delala zajtrk se je zunaj posušil na jutranjem soncu. Nato sva se odpravila na najino klasično jutranjo rundo in srečala sosedovega psa Hunda🐶. Običajno bi pustila, da se zgolj povohata in bi Conorja nato odvlekla naprej, ampak po zadnjem pogovoru s Petro okoli njegovega izrazitega vohanja, sem storila drugače. Petra je namreč kot eden izmed razlogov za izredno vohanje na poligonu, navedla tudi morebitno pomanjkanje v socializaciji z drugimi psi. Glede nato, da živimo na dokaj odročnem kraju, kjer na sprehodu skorajda nobenega ne srečaš, še manj pa psa, je imela verjetno prav.
Zato sem se odločila, da tudi to izboljšamo in tako sem brez zadržkov pustila, da sta se psa precej razživela in se nato kakšnih 15 min igrala 😊. Bilo ju je prav luštno opazovati, zato sva se s Tonijem (Hundov lastnik) dogovorila, da v kratkem ponovimo.
Preostali dan sem nato namenila urejanju bloga in učenju FB in IG marketinga🤓. S Conorjem sva vadila vaje, ki jih bo treba znati jutri na izpitu. Aja pa naučila sva se nov trikec in sicer »plazenje«. Ga imava namen jutri predstaviti, upam, da uspe 😉.
