Izguba zob, kot po tekočem traku 😆

Izguba zob, kot po tekočem traku 😆

Nedelja, 29.8.2020, dan 83

Ko pes izgublja oz. menjuje zobe, zna biti na trenutke precej krvavo ☹.

Začelo se je zjutraj pri rednem jutranjem sprehodu in metanju žogice. »Čuj Pia kaj to je kri, ali sled pojedene drnulje?«, me vpraša dragi, tik preden Conorju čez travnik zalučam žogico na vrvici. Pokličem Conorja, da mi prinese žogico (na čase mu dejansko uspe…pismo res se moram lotiti učenja besede »prinesi«🙉) in res, žogica izgleda, kot da bi prestala par rund v boksarskem ringu 😆 – zelo krvavo. Primem psa, mu pogledam v gobec in res mu manjkata oba spodnja podočnika. »Hmm…dokler se izguba zob ne pozna na njegovem razpoloženju in ga očitno ne boli, verjetno ni panike«, odvrnem Primožu.

Nazaj domov pripravit za obisk najinih štajerskih prijateljev Barbare in Janeza s hčerkama Julijo in Sofijo 😊. Prav prijetno jih je bilo videt po verjetno skoraj pol leta…. Jaa…korona je naredila svoje, plus oddaljenost (Maribor-Divača). Barbara je ena izmed redkih prijateljic, ki mi je še ostala. Se mi zdi, da je pomen pravih prijateljev v zadnjih letih izgubil na pomenu. Sprašujem se kje so tisti časi druženja z različnimi ljudmi. Žal imam sama na področju prijateljstva »nikakve« izkušnje, ali so ljudje spoznali fanta/punco in pozabili nate, ali pa so te preprosto, čez noč »skenslali«. Včasih se resnično želim, da bi znala brati misli drugih 😇, kaj jim špila v glavi… No, ali pa vseeno raje ne 😆.

Popoldne sem Conorju nehote »izpulila« še en zobek. Med tem, ko sva se z neko staro nogavico nežno igrala igrico »zgrabi-spusti«, je na tla nenadoma priletel majhen ličnik. Pes me je samo glupo gledal, kot, da stvar ne bi bila njegova 😆. »Pismo, pa to nič ne boli?«, sem si mislila, ko sem opazovala Conorja med nadaljevanjem igre.

Proti večeru sva se odpravila proti Kinološkemu društvu Obala na vpis v nadaljevalni tečaj pasje šole. Žal ni bilo nobenega »sošolca« iz male šole. Kljub temu, da se je trlo ljudi, smo bili zgolj trije, ki smo se želeli vpisati v tečaj noskanja. Številka je bila absolutno premajhna, zato smo se z inštruktorico Petro (jeeej spet smo jo dobili) dogovorili, da nas bo kar uvedla v začetke »mantrailinga«. Za vse, ki ne veste kaj je to, gre za aktivnost, kjer pes išče točno določeno osebo na podlagi njenega vonja.

Začeli naj bi nekje konec septembra. Glede nad Conorjevo izrazito željo po vohanju, me prav zanima kako nam bo šlo 🙃.

Add Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *