Ponedeljek, 7.12.2020, dan 182
Tako pa je live. Najina prva predbožična kampanja🎄 posvečena izključno Vam, najinim zvestim bralcem, sledilcem, skratka vsem, ki ste tako ali drugače pripomogli, da se Conor’s Adventure zadnje tedne oz. mesece razvija in raste.
Občutek, ko sem kampanjo, ki sva jo s Primožem poimenovala »Hvala…za tvoj trenutek«, danes ob 17ih na FB poslala live, je bil resnično čaroben. Če je morda še nisi zasledil, se lahko še vedno prijaviš tukaj, kjer bo odprta do trenutka, ko se zapolni 50 prostih mest. S Primožem sva se namreč odločila, da se 50im najinim sledilcem oz. bralcem pokloniva in zahvaliva na prav poseben način. Na dom vam bova poslala unikatno, personalizirano darilce, seveda pa zato potrebujeva nekaj tvojih podatkov 😉.
Tako, da hitro na link in v akcijo….
Je pa današnji dan poseben iz še enega razloga in sicer najin kosmatinec je dopolnil 8 mesecev, kot tudi točno pol leta je odkar ga imava….pol leta odkar se je vse začelo. In pol leta odkar sem se prelevila v vlogo »gospe pisateljice« 😊. Pismo pol leta že skoraj dnevno vztrajam (oz. ajde rečimo 5-6x tedensko) pri pisanju pasjega bloga, kjer brez dlake na jeziku povem kaj se dogaja s Conorjem, pa tudi kaj se dogaja z nama, z mano, sploh pa z najinim podjetjem oz. z razvojem Conor’s Adventure branda.
Kaj se tiče razvoja branda oz. izdelkov bom več povedala v naslednjih dneh, saj je vse trenutno v fazi čakanja različnih pošiljk (beri 101 različnega materiala) iz tujine. Naj zgolj omenim, da sva si zaradi želje po res dobri kvaliteti vseh elementov konkretno zakomplicirala življenje. Dobavitelje imava skorajda iz celega sveta (no ajde iz ZDA in Avstralije ga zaenkrat še nimava)…in da prav ste ugotovili, glede na trenutno korona situacijo so roki pošiljanja občasno za zjokat 🤦🏼 .
No…in da še namen par besed najinemu »slavljenjcu«😇. Opažam, da ga na trenutke ga. puberteta še kar ne izpusti iz rok. Tu pa tam se namreč zgodi, da gospodič popolnoma pozabi že zdavnaj naučen ukaz, kot je denimo »up« oz. stoj. Uporabljamo ga med vajami sedi, platz (prostor) in up (gor, oz. stoj).
Danes mi je med treningom, ko sem mu ukazala »up« pokazal cel spekter naučenih vaj, zgolj pravega ne😆. Jaz sem se nanj jezila, kot neka stara zagrenjena baba, on pa se je naredil »mrtvega« (oz. ukaz »bang«, kjer leži nepremično) in me gledal ter si verjetno mislil, da se je tej ženski čist odpelalo. Bogi revež 🙈. Ko sva se vrnila domov in sva vajo ponovila, pa se mu je spomin čudežno vrnil. Pismo, kdo bi razumel te pse 😂.
