Sreda, 16.12.2020, dan 191
Takole in sva jih spakirala🎄. Prvi del najinih zahvalnih paketkov, ki bodo jutri maširali na pošto in nato do vseh vas, ki ste prejšnji teden »sodelovali« v najini prvi pred božični kampanji »Hvala za tvoj trenutek«.
Kljub temu, da imam zadnje dneve nore probleme z motivacijo pisanja bloga, kot nasploh ustvarjanja za Conor’s Adventure, je bil občutek, ko sva vse paketke zložila pod božično smrekico in ovekovečila »photo trenutek« res dober.
»Pija….najini prvi fizični Conor’s Adventure paketki!«, je Primož z dvignjeno roko prišel do mene in mi dal petko, med tem, ko sem hitela z objavljanjem fotografije na Facebook. Čeprav sva imela s paketki zgolj stroške, torej ni šlo za paketke, ki bi jih nekdo kupil….je bil občutek navdihujoč😊.
Vedno sem oboževala obdarovanje drugih. Sem pa prvič naredila nekaj tako posebnega, da bi v tolikšni meri »pocrkljala« nekoga, ki ga sploh ne poznam. Ampak…kot sem v zadnjih tednih že večkrat poudarila, resnično sva oba s Primožem hvaležna za vsakega izmed vas, ki nas berete, sledite na Facebooku in Instagramu.
Sedela sem tam na kavču in ob poslušanju božičnih pesmi gledala paketke in premišljevala koliko dela je vloženega v njih. Čeprav sem bila zaradi zadnjih hektičnih dni popolnoma izžeta in prazna….me je celoten trenutek umirjenosti in ponosa, da nama je uspelo…nekako polnil.
Zadnje dneve je začela moja kreativa resno »škripat«. Pisanje ni več tako tekoče in, da napišem en blog lahko traja tudi uro in pol ali celo več. Za lažjo predstavo – v normalnih okoliščinah potrebujem za en blog največ uro (odvisno tudi od dolžine). Da mi na Instagramu že kakih 10 dni ni uspelo nič objavit, raje sploh ne omenjam…skratka tudi meni se je začela počasi oglašat tista lučka, ki utripa vedno glasneje in pravi »You need a break« oz. »Pia nujno rabiš nekaj dni oddiha«.
Po drugi strani pa so takšni trenutki kot današnji razlog, da s Primožem še kar vztrajava, kljub temu, da oba že noro pogrešava kakšen vikend popolnoma na off. Med tem, ko sem še vedno sedela tam na kavču in pila šilce whiskey-a (ki mi ga je Primož prinesel za »lažji« odklop) sem se spomnila, da je prav on (Primož) zaslužen za največjo piko na I vsem paketkom, ki bodo kmalu dobili nove lastnike. Prav ponosna sem bila nanj, ki je s svojim šiviljskim znanjem sploh omogočil, da bo vsak izmed vas dobil popolnoma unikatno darilce.
Resnično komaj čakam, da jih dobite na dom in jih odprete, upam, da vam bodo všeč😇.
