Izbiranje »poročnega šopka« v Bolnici in Conor drekojedec

Izbiranje »poročnega šopka« v Bolnici in Conor drekojedec

Ponedeljek, 1.2.2021, dan 238

Tisti, ki nas redno berete veste, da so mi pred tedni diagnosticirali povečano delovanje ščitnice. Od takrat naprej moram redno dvakrat dnevno jemati tablete in hoditi na redne preiskave. V roku enega tedna sem tako že dvakrat bila v bolnišnici Izola na pregledu krvi in pri specialistu. Načeloma tega ne bi niti omenjala, če me nebi tamkajšnji zaposleni naravnost fascinirali s svojo prijaznostjo. Glede nato, da bolnišnica Izola stoji na eni izmed najlepših lokacij v Sloveniji in ima verjetno enega izmed najlepših bolnišničnih razgledov v Evropi (gre zgolj za subjektivno mnenje navdušenca nad morskimi razgledi), gre razlog za njihovo prijaznost morda pripisati okolici.

Kakor koli že, danes zjutraj sem tako spet stala pred laboratorijem za pregled krvi in strahoma pogledovala proti številki na zaslonu, kdaj se bo pokazala moja 43tka. Odvzem krvi mi nikoli v preteklosti ni predstavljal nek velik problem, do trenutka, ko sem dvakrat v dveh mesecih po odvzemu skoraj zlezla skupaj. Od takrat dalje mi je v laboratorij izredno neprijetno stopiti. Ampak tukajšnje sestre so se resnično izkazale.

Vstopim v laboratorij in kot običajno zdrdram svoj slaven stavek »Ehm….imam težave pri jemanju krvi, saj mi lahko postane slabo, zgolj v vednost«. To navodilo sem pred leti dobila od ene sestre, ko sem po pregledu spet skoraj skup zlezla in mi je za popotnico naročila, da moram drugič pod nujno povedat svoje težave, saj v takšnem primeru cel postopek traja bolj počasi in »prijetneje«.

 No….v primeru Izole, pa je bil celoten postopek, sploh extra 😆.

»Joj gospa tega pa se res nimate kaj za bati, tukaj se usedite, bova hitro zirhtale«, mi prijazno reče in pokaže na stol.

Pogledam proti steni in ne morem verjet svojim očem, na steni ambulante so visele fotografije 6ih prečudovitih (jaz bi rekla poročnih) šopkov. Si mislim, resno, še tukaj in rečem na glas »joj kakšni lepi šopki sej ne morem verjet«, se nasmehnem hudomušno in z eno oko škilim, kdaj bo prišlo do pika v žilo.

»Res so lepi a ne, da? Kateri vam je najbolj všeč?«, me prijazno vpraša sestra.

Gledam in sej ne vem kaj naj rečem, ko ji povem, da ne morem verjet, da me šopki še v ambulanti spremljajo ter ji zaupam, da se s partnerjem pripravljava na poroko in, da sva se te dni ravno pogovarjala o rožah, šopku, rdeči niti poroke itd….

»Ja to pa je lepo slišat, kdaj in kje pa bo veseli dan?«, me vpraša in zamenja drugo stekleničko od verjetno 5ih ( nisem mela časa štet, ker sem šopke preučevala 😂).

Ji odgovorim in tako sva se zapletle v pogovor o šopkih, poroki, lokaciji. Ne pomnim, kdaj bi me nekdo, če sploh kdaj med odvzemom krvi tako nasmejal. Kot rečeno sem čisto pozabila na to, kaj se dogaja z mojo žilo in iglo v njej, med tem, ko je sestra veselo kot po tekočem traku menjavala stekleničke.

»Tako, pa sva gotove, pa še poročni šopek sva vam izbrale a ne, da?«, mi je rekla hudomušno in mi previdno povila roko.

Sama sem se ji iz srca zahvalila za resnično lepo izkušnjo in zapustila ambulanto.

Pridem dobre volje domov, ko se iz sprehoda vrneta Rajko (od Primoža oče) in Conor. Pes valda celi veseli, kot, da me nebi videl mesec dni. Ga vprašam kako je bilo, če je bil priden itd… »Pa ja, sva šla do letališča, vmes sva še srečala Hunda (sosedov pes) in Tonija, sta se malo igrala….«, mi odgovori. »Aja….je pa našel en drek, seveda sem se začel dret, da ga naj pusti, ampak sej veš….pa po mojem ni bil živalski, še je potem kakih 15 min smrdel kot kuga«, mi je natančno Rajko opisal celotno situacijo. Conor, kot da bi vedel da je govora o njem, je začel noro z repom mahat »Ja kaj je…sej sem ti rekel, da te bom povedal«, mu je hudomušno odgovoril Rajko.

»Pismo znajo biti ti naši kosmatinci nagnusni«, sem si mislila, ko sem Conorju dala pozen zajtrk. In jaz ga zvečer cartam in objemam, lupčkam, on pa žre drek….fuuj…. Ampak žal tako je. Na nas lastnikih je, da takšne in podobne situacije preprečimo. Če ne zato, da pes ne dobi driske, kot jo je denimo popoldne takoj »fasal«…

…ampak ja, žal se vsega vedno ne da, v takih primerih potem res pride izredno prav uporaba nagobčnika 😎